OBVESTILO STRANKAM




Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. sporočajo, da v skladu s preventivnimi  ukrepi za zaščito pred širjenjem virusa Coronavirus (COVID-19), ter priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in usmeritvami Vlade Republike Slovenije do preklica uvedli naslednje ukrepe:
  • strank na sedežu podjetja ne sprejemamo;
  • odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu;
  • odpoved gradnje vodovodnih priključkov;
  • odpoved vseh storitev strankam; 
  • vloge strank sprejemamo zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti.

Za vas smo dosegljivi na:
  • preko navadne pošte: Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1B, 5000 Nova Gorica;
  • na elektronskem naslovu: #EM#696f646c44736f6c25676d257f64#EM#
  • za sporočanje okvar so dežurne številke.

Podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. opravlja nujna dela pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo  ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v vseh petih občinah.

Hvala za razumevanje!


Naše dejavnosti

Pogosta vprašanja in nasveti

Kje dobim podatke o dobaviteljih malih komunalnih čistilnih naprav?
Podatke najdete na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva

Kaj pomeni en populacijski ekvivalent (1 PE)?
Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku BPK5. 1 PE znaša 60 g BPK5 na dan in predstavlja obremenitev, ki jo povzroči ena oseba. V praksi se torej poenostavljeno ocenjuje, da en prebivalec stavbe predstavlja obremenitev en PE.

Ali je treba zagotoviti prve meritve pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE?
Prve meritve odpadne vode je treba zagotoviti za vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ne glede na vrsto oziroma tip male komunalne čistilne naprave. Prve meritve je torej treba zagotoviti tudi za tipsko malo komunalno čistilno napravo, ki je skladna s standardom SIST EN 12566-3. Prve meritve zagotovi lastnik oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki izvajalcu javne službe predloži poročilo o prvih meritvah na obrazcu in po navodilu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).

Kateri so parametri prvih meritev pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE?
Pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se v okviru prvih meritev izvedejo analize osnovnih parametrov in dodatnih parametrov, za katere so predpisane mejne vrednosti:
  • kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5), če gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracij ali v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali če gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je ob uveljavitvi uredbe (na dan 31. december 2015) veljala za obstoječo,
  • kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK5), neraztopljene snovi in amonijev dušik, če gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, vgrajeno po uveljavitvi uredbe (po 31. decembru 2015) v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, odpadna voda pa se ne odvaja v občutljivo območje ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja,
  • kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK5), neraztopljene snovi, amonijev dušik, celotni fosfor in celotni dušik, če gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, vgrajeno po uveljavitvi uredbe (po 31. decembru 2015) v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, odpadna voda pa se odvaja v občutljivo območje ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja.
Kdo lahko zagotovi prve meritve pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE?
Prve meritve pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zagotovi lastnik oziroma upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvede pa jih lahko le oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Seznam pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa odpadnih voda je dostopen preko spletne strani Agencije RS za okolje.

Kje upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, pridobi podatke za Poročilo o prvih meritvah?
Podatki o mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jih je potrebno vpisati v Poročilo o prvih meritvah, morajo biti razvidni iz same dokumentacije ponudnika te male komunalne čistilne naprave, kakor tudi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, oziroma iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev predpisanih soglasij. Podatki morajo biti v skladu z uredbo vključeni v soglasje za priključitev, nekateri podatki pa morajo biti razvidni tudi iz vodnega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Nekatere podatke pa lastnik oziroma upravljavec te male komunalne čistilne naprave pridobi pri izvajalcu javne službe, kar je v navodilu za izpolnjevanje obrazca Poročila o privih meritvah tudi navedeno.

Kdaj se izvedejo prve občasne meritve odpadne vode iz komunalne čistilne naprave oziroma katero leto se šteje za prvo leto obratovanja, ko se izvedejo prve občasne meritve?
Po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda je prvo leto obratovanja komunalne čistilne naprave prvo koledarsko leto po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Če je uporabno dovoljenje pridobljeno sredi koledarskega leta za prvo leto obratovanja torej šteje prvo naslednje koledarsko leto. Hkrati pa je treba upoštevati, da je treba obratovalni monitoring izvesti tudi v letu, ko je bilo uporabno dovoljenje pridobljeno. Pri tem je treba upoštevati, da se občasne meritve izvajajo med obratovanjem naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje celotno koledarsko leto. Prav tako je treba upoštevati, da je treba občasne meritve izvajati, ko je naprava v obratovalnem stanju, značilnem za obdobje med zaporednima občasnima meritvama. V letu, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje, je treba načrtovati vsaj štiri meritve, ki se izvedejo v enakomernih časovnih presledkih v obdobju od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja do izteka tega koledarskega leta.

Kdo lahko prevzema blato iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali komunalno odpadno vodo iz greznice?
Prevzem in obdelava blata iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz greznice sta obvezni storitvi obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Blato iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, oziroma komunalno odpadno vodo iz greznice lahko torej prevzema le izvajalec javne službe na območju, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma kjer se ta čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Izjema so le kmetijska gospodarstva, kjer se blato oziroma komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice uporablja kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Kdo lahko prevzema blato iz obstoječe pretočne greznice?
Prevzem in obdelava blata iz obstoječe pretočne greznice je obvezna storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Blato iz obstoječe pretočne greznice lahko torej prevzema le izvajalec javne službe na območju, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma kjer se ta čisti v obstoječi pretočni greznici. Izjema so le kmetijska gospodarstva, kjer se blato iz obstoječe pretočne greznice uporablja kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Ali se blato iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali obstoječe pretočne greznice ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice lahko uporablja kot gnojilo v kmetijstvu?
Blato iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali obstoječe pretočne greznice ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice se lahko uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Blato oziroma komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice se mora v skladu z navedenim predpisom zmešati z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščiti najmanj šest mesecev pred uporabo kot gnojilo v kmetijstvu. Lastnik male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali obstoječe pretočne greznice ali nepretočne greznice oziroma lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora izvajalcu javne službe predložiti pisno izjavo, da so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. V izjavi morajo biti navedeni datumi in količine odstranjenega blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Podpisnik izjave s svojim podpisom tudi potrjuje, da z blatom ravna v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Opozoriti pa velja, da gre v opisanem primeru za mešanje blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice z gnojevko oziroma gnojnico na istem kmetijskem gospodarstvu, torej na kmetijskem gospodarstvu, kjer je komunalna odpadna voda tudi nastala. Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe (npr. sosednjega kmetijskega gospodarstva), in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega (sosednjega) kmetijskega gospodarstva, ni v skladu s predpisi.

Kdo nadzira upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE?
Zahteve v zvezi z nadzorom so omejene na nadzor nad izvajanjem obveznosti izvajalca javne službe. Če gre torej za malo komunalno čistilno napravo, ki je javna infrastruktura in je njen upravljavec izvajalec javne službe, so z uredbo določeni prekrški izvajalca javne službe, kot njenega upravljavca. Nadzor nad izvajanjem določb o obveznostih izvajalcev javne službe opravlja inšpekcija, pristojna za okolje, torej državna inšpekcija. Zahteve, ki se nanašajo na uporabnike javne službe (posamezne občane), sodijo v izvirno pristojnost občine in se skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, podrobneje urejajo z občinskimi predpisi. Skladno z navedenim prekrški, ki se nanašajo na uporabo malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, sodijo v izvirno pristojnost občine in so predmet nadzora s strani občinske inšpekcije.



(Vir: Ministrstvo za okolje in prostor)
Opozarjamo, da odgovori v nadaljevanju predstavljajo zgolj pravno neobvezujoče mnenje ministrstva. Vsak upravni organ je namreč pri vodenju upravnega postopka in odločanju v upravnih stvareh v razmerju do drugih organov, samostojen. Prav tako je samostojnost zapovedana tudi v razmerju organa do različnih pravno neformalnih entitet družbenega vpliva (političnih strank, medijev, strokovnih institucij, …). Podobno velja za uradno osebo, ki vodi postopek in odloča v okviru organa.

Na povezavi si lahko preberete še ostala vprašanja in odgovore v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.