Pogosta vprašanja
Kako ukrepamo po vsakem daljšem obdobju (več kot 5 dni) prekinjene uporabe pitne vode iz hišnega vodovodnega omrežja, kot so letni dopusti, daljši prazniki in po izvedbi novih del, po sanacijah in pri novih priključitvah?
Na kateremkoli delu hišnega vodovodnega omrežja naj se zagotovi izvedbo izpiranja ali dezinfekcijo hišnega vodovodnega omrežja.
Priporočamo spiranje hišnega vodovodnega omrežja po sledečem redu:
1. Na vseh pipah v hišnem objektu odstranimo mrežice (perlatorje) ali druge nastavke
2. Po potrebi očistimo vodni kamen
3. Odpremo pipe na povprečen pretok in intenzivno spiramo, po možnosti naj se izpira v sunkih s turbulentnim tokom.
4. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Paziti na mesta, kje voda v omrežju zastaja.
5. Izpiranje naj traja toliko časa, da se vrednosti organoleptičnih parametrov stabilizirajo (barva, vključno videz – motnost,vonj).
6. Vsekakor pa naj znaša najmanj 15 minut.
Obvestilo NIJZ glede priporočil lastnikom za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabi pitne vode je dostopno na:
Priporočamo spiranje hišnega vodovodnega omrežja po sledečem redu:
1. Na vseh pipah v hišnem objektu odstranimo mrežice (perlatorje) ali druge nastavke
2. Po potrebi očistimo vodni kamen
3. Odpremo pipe na povprečen pretok in intenzivno spiramo, po možnosti naj se izpira v sunkih s turbulentnim tokom.
4. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Paziti na mesta, kje voda v omrežju zastaja.
5. Izpiranje naj traja toliko časa, da se vrednosti organoleptičnih parametrov stabilizirajo (barva, vključno videz – motnost,vonj).
6. Vsekakor pa naj znaša najmanj 15 minut.
Obvestilo NIJZ glede priporočil lastnikom za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabi pitne vode je dostopno na:
Zakaj pušča varnostni ventil pri vodnih grelcih ( bojlerjih )?
Voda se ob segrevanju razteza ( 2 % ), povratno varnostni ventil na bojlerju oz. ogrevalni napravi spušča vodo nazaj v instalacijo, vendar pa nepovratna loputa pri vodomeru ne dovoljuje povratnega toka nazaj. Rešitev je vgradnja ekspanzijske posode na interni instalaciji objekta.
Ko grelnik segreva vodo, se pojavlja kapljanje na varnostnem ventilu. Kako naj motnjo odpravim?
Vodi, ki se v grelniku segreva, se povečuje volumen. Ker pa je voda, za razliko od plinov, nestisljiva, se mora sproščati. Pri tlačnem grelniku vode je na priključku hladne vode na grelnik nameščen varnostni ventil, katerega naloga je, da pri tlaku 7 bar izpusti povečan volumen vode. Če želimo preprečiti puščanje varnostnega ventila, mora inštalater omogočiti širjenje volumna vode v prostor izven gorilnika. Priporočena je vgradnja ustrezne raztezne posode za sanitarno vodo.
Varnostni ventil pri grelniku pušča tudi, ko grelnik ne segreva sanitarne vode. Kaj je vzrok?
V vodovodnem omrežju se pojavlja tlak višji od 7 bar ali pa varnostni ventil pušča pri nižjem tlaku. če se pojavlja puščanje pri nižjem tlaku, mora strokovnjak vgraditi ustrezen 7 bar varnostni ventil. Če pa je tlak v vodovodnem omrežju višji od 5 bar, pred grelnik vode na napeljavi sanitarne vode vgradite kvaliteten regulator tlaka in ga nastavite na vrednost pod 5 bar, hkrati pa med regulator in grelnik vode namestite ustrezno raztezno posodo.
Po redni menjavi vodomerov nekatere stranke opazijo, da jim na varnostnem ventilu izteka voda.
Varnostni ventil mora biti vgrajen na interni instalaciji hladne vode pred priključkom na grelnik vode!
Vzrok za ta pojav je v vložku nepovratnega ventila, ki ga v vodomer vstavimo pri redni menjavi vodomera. Pri segrevanju hladne vode se zaradi temperaturne razlike poveča prostornina vode. Brez vgrajenega vložka nepovratnega ventila bi se prirastek vode vrnil v javno vodovodno omrežje, kar je v nasprotju s Pravilnikom o pitni vodi. Z vgrajenim nepovratnim ventilom vračanje vode preprečimo. Prirastek vode tako odteče na varnostnem ventilu. Za preprečitev iztekanja vode priporočamo vgradnjo razteznostne posode za sanitarno vodo, ki se jo vgradi na interno instalacijo tople vode neposredno za grelnikom vode.
Vzrok za ta pojav je v vložku nepovratnega ventila, ki ga v vodomer vstavimo pri redni menjavi vodomera. Pri segrevanju hladne vode se zaradi temperaturne razlike poveča prostornina vode. Brez vgrajenega vložka nepovratnega ventila bi se prirastek vode vrnil v javno vodovodno omrežje, kar je v nasprotju s Pravilnikom o pitni vodi. Z vgrajenim nepovratnim ventilom vračanje vode preprečimo. Prirastek vode tako odteče na varnostnem ventilu. Za preprečitev iztekanja vode priporočamo vgradnjo razteznostne posode za sanitarno vodo, ki se jo vgradi na interno instalacijo tople vode neposredno za grelnikom vode.
Kako ukrepamo v primerih neskladnih vzorcev pitne vode, ugotovljenih z laboratorijskimi preiskavami?
V primerih posameznih neskladnih vzorcev pitne vode, ugotovljenih z laboratorijskimi preiskavami v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa, so v najkrajšem možnem času izvršeni korektivni ukrepi, predvideni v našem vzpostavljenem sistemu HACCP. Takšni ukrepi so: pregledi vodovodnih objektov in naprav, izpiranje vodovodnega omrežja, dvig koncentracije dezinfekcijskega sredstva v vodovodnem omrežju, preverjanje ustreznosti izvedbe notranjega hišnega omrežja, obveščanje uporabnikov idr. O vseh neskladjih obveščamo Inštitut za varovanje zdravja RS in zdravstveno inšpekcijo. Uspešnost izvedenih ukrepov preverjamo tudi s ponovnimi kontrolnimi odvzemi vzorcev pitne vode. Če so rezultati kontrolnih vzorčenj ustrezni, nadaljnji ukrepi niso več potrebni.
Zakaj iz pipe priteče rjava voda?
Rjavo - rdeča obarvanost pitne vode je dokaj pogost pojav, ki ga zaznajo uporabniki. Gre za posledico različnih »nepravilnosti«, kot na primer:
- uporabe manj kvalitetnih pocinkanih železnih cevi v interni instalaciji (pri uporabnikih), ki rjavijo. Pojav je opazen v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji. Voda ob odsotnosti uporabnika stoji v ceveh in odmaka rjo in vodni kamen. Posledica se pokaže kot rjavo – rdeče obarvana pitna voda, zaznati je možno drobne delce.
- prisotnosti železa v pitni vodi. Železo se nahaja v vodi tudi v topni obliki, ob prisotnosti kisika pa preide v netopno obliko in se izloči v obliki usedlin rje, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi in povzročajo rjave sledi na umivalnikih. Same po sebi usedline za zdravje niso škodljive.
- obarvanosti, ki se pojavi po več jih popravilih okvar na vodovodnem omrežju.
Najpogosteje opazimo rjavo obarvanost vode zjutraj ali po daljši neuporabi vode (na primer ko pridemo iz službe ali smo dlje časa odsotni). V kolikor ta pojav opazimo interno instalacijo izperemo. To storimo tako, da vodo pustimo na končnem mestu prosto teči vsaj 10 minut. Obarvanost praviloma izgine. V nasprotnem primeru pokličemo upravitelja vodovodnega sistema in ga obvestimo o nepravilnosti.
Zakaj iz pipe priteče bela voda?
Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina porabnikov. Prisotnosti klora v vodi vizualno ne moremo zaznati. Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini, voda se v kozarcu počasi zbistri. Omenjen pojav ne povzroča nikakršnega zdravstvenega problema za uporabnike.
Zakaj se voda dezinficira?
Poglavitni namen dezinfekcije pitne vode je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi. Za dezinfekcijo se uporablja minimalna koncentracija dezinfekcijskega sredstva, ki še zagotavlja dezinfekcijski učinek in ne spreminja organoleptičnih lastnosti pitne vode (vonj, okus). Kot najpogostejše sredstvo za dezinfekcijo pitne vode se še vedno uporablja klor in njegovi preparati. Pri kloriranju se del klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi v pitni vodi. Pomemben je kontaktni čas vode s klorom, ki mora trajati vsaj 30 min. Po zaključku reakcij mora voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostalega - rezidualnega klora. Prisotnost le-tega v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je voda celo varna pred ponovno kontaminacijo.
