Naše dejavnosti

Vodarna Mrzlek

Trnovska in Banjška planota je eden največjih vodonosnikov v Sloveniji, kjer se zbira tudi voda največjega vodnega vira Mrzlek. Je najpomembnejši vodni vir Goriškega območja. Oskrbuje cca 37000 prebivalcev občin Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Brda, delno Renče Vogrsko in cca 15000 ljudi italijanske Gorice.

Vodarna Mrzlek


Vodozbirno območje

Vodozbirno območje je visoki kras Trnovsko-Banjške planote, ki zajema cca 185 km2. Je zelo razpršeno poseljeno z okoli 1500 prebivalci. Tako kmetijstvo kot ostala gospodarska dejavnost sta slabo razvita. Kot vodozbirno območje je od leta 1985 zaščiteno z Odlokom za varovanje vodnega zajetja Mrzlek. V odloku so določeni varstveni pasovi, varovalna območja in varstveni ukrepi za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode zajetja Mrzlek pred onesnaževanjem. Več informacij o varstvenih pasovih na https://www.vik-ng.si/nase-dejavnosti/oskrba-z-vodo/vodovarstvena-obmocja .

Kraško zaledje je relativno redko poseljeno. Zakonsko so urejena varovalna območja. Večja naselja so Ravnice, Grgar, Čepovan, Bate, Lokovec, ….. Naselje Grgar se v celoti nahaja znotraj 2. varstvenega območja Mrzleka. Kanalizacija naselij Grgar in Ravnica je v večinskem delu že zgrajena. Prav tako je narejena študija kompletne rešitve kanalizacijskih razmer na Banjški planoti. Z izgradnjo kanalizacije v zaledju se bo stanje zaščite vodnega vira pred onesnaženjem občutno izboljšalo. Potencialno nevarnost za njegovo onesnaženje predstavlja tudi glavna cestna povezava Posočja (zlasti odsek Solkan – Čepovan – Most na Soči, z odcepi). V neposrednem vplivnem zaledju ni prisotne industrije.

KRATKA ZGODOVINA NASTANKA


DO LETA 1932

Mesto stara Gorica je bilo do leta 1932 oskrbovano s pitno vodo iz dveh vodovodov: Kromberški vodovod in manjši vodovod iz Solkana. Zaradi neustrezne kvalitete in količine vode so iskali nove rešitve. Preučili so vse možne vire na območju goriške in izkazalo se je da je najustreznejši izvir Mrzlek, zato so se leta 1930 začelo izvajati pripravljalna dela na vrtini za zajem samega vodnega vira.
vodni vir po vrtanju
 
gradnja črpališča


Izvedli so tri vodnjake, nad katerimi se je zgradila črpalna postaja. Cevovod iz črpališča je bil speljan v vodarno nad črpališčem. Iz glavnega vodohrana vodarne Mrzlek je pitna voda napajala proti točni vodohran pod gradom v Gorici. Višina je zagotavljala zahtevane pretoke vode, za potrebe vodne oskrbe mesta Gorica.

PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1947

Vsebina Pariške mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena med dvema državama leta 1947, je vsebovala tudi določila oskrbe Gorice s pitno vodo vodovoda Mrzlek. Predpisali so, da se Italiji, ki je vodovodni sistem zgradila, zagotovi nadaljnjo vodooskrbo Gorice v količinah, ki so ji bile v preteklosti dobavljene.

REKONSTRUKCIJA GLAVNEGA CEVOVODA V LETIH 1972-1975

Po letu 1947 je na prostoru Solkanskega polja začelo nastajati novo mesto, Nova Gorica. Širitev tega mesta so postavljale tudi nove zahteve za pokrivanje vodooskrbe. Vsi okoliški kraji kot so: Šempeter, Vrtojba, Solkan, Stara gora, Bilje, Miren, itd. so bili priključeni novo nastali občini. Potrošnja vode je z večanjem mesta naraščala, ravno tako je naraščala zaradi povečanja obsega industrijske porabe vode. Hidravlične obremenitve vodovoda niso več dopuščale zagotavljanja zadostnih količine. Dnevne količine vode so že presegle kapacitete vodarne Mrzlek.
Zaradi tega se je v letih 1972-1975 izvedla najprej investicija v nov vodovod na odseku Solkan-Žičnica do Šempetra, vključno z novim vodohranom Šempeter. Črpališče in vodarna Mrzlek sta zaradi večje propustnosti cevovodov postala nezadostna.

REKONSTRUKCIJA ČRPALIŠČA IN VODARNE MRZLEK 1983-1984

Izgradnja hidroelektrarne Solkan je bila povod za rekonstrukcijo črpališča in vodarne Mrzlek. Rekonstrukcija in širitev je bila zaključena v septembru 1984.

MODERNIZACIJA STARE IN NOVE VODARNE 1995

V letu 1995 se je izvedla avtomatizacija stare in nove vodarne predvidene leta 1984. Avtomatiziralo in posodobilo se je sisteme za upravljanje posameznih sklopov črpališča in obeh vodarn. S tem se je omogočilo lažje in zanesljivejše upravljanje naprav in vgrajene opreme. Leta 1999 je bila vgrajena UV dezinfekcija.

PROJEKT ZAŠČITA IN VAROVANJE VODNEGA VIRA MRZLEK 2008-2012

V okviru evropskega projekta se je delno rekonstruiralo črpališče in vodarna Mrzlek, povezalo Briški vodovodni sistem z vodovodnim sistemom Mrzlek, izvedlo proti točni vodohran Panovec ( za izravnavo porabe vode v konicah potrošnje) ter rekonstruiralo nekatere vodovode na tem območju. Preko vodohrana Damber III se je vodovod Mrzlek navezal na vodohran Ravnica in od tu speljal do Grgarja in naprej preko vodohrana Bitež v vodohran Bate do vodohrana Banjšice.

Tehnologija obdelave vode vodarne Mrzlek

tehnologija obdelave

Kvaliteta izvira

Črpana voda je tipična kraška voda. Običajna motnost je do 2 NTU, v močnejšem deževju naraste tudi do 10 NTU, izjemoma pa so vrednosti tudi do 20 NTU.
Voda je bakteriološko oporečna, s prisotnostjo klic fekalnega onesnaženja. Prisotne so koliformne bakterije, fekalne bakterije, streptokoki fekalnega izvora, Escherichija coli, Enterokoki itd. Že vrsto let spremljamo prisotnost alg v črpani vodi v času poletne suše zaradi morebitnih vdorov Soče v vodni vir. Temperatura je razmeroma stalna in se giblje od 8 do 10°C, pH je od 7,3 do 8,1. Voda je neobarvana in je dobro nasičena s kisikom. Kemično je voda dobre kakovosti, brez povečanih količin težkih kovin ali drugih škodljivih spojin. Agencija RS za okolje izvaja 1 x letno monitoring vodnega vira Mrzlek kot tudi reke Soče ob črpališču.

Črpališče

Po zajezitvi reke Soče (HE Solkan - 1983) izvir Mrzlek izvira pod gladino Soče (kota izvira 56m). Podzemna voda pa je zajeta z vodnjaki na levem bregu Soče. Vodnjaki so bili pred zajezitvijo na bregu Soče, po zajezitvi pa so zaliti, vodotesni, črpališče pa dvignjeno nad gladino jezera. V črpališču se izvaja kontinuirana analizira na motnost, pH,
V tri vodnjake so vgrajeni štirje agregati z vodnjaškimi črpalkami skupne zmogljivosti črpanja do 550 l/s.

črpališče pred zajezitvijo
 
črpališče po zajezitvi
 
črpališče


Vse črpalke so priključene na skupni tlačni cevovod Φ700 mm, ki je speljan na ploto vodarne (nivo 145m), kjer se razdeli na dva dela : cev Φ500 mm dovaja vodo v novo vodarno in cev Φ 400 mm pa na staro vodarno.
V obeh vodarnah so sledeči deli obdelave vode: sedimentacija s koagulacijo in flokulacijo (2), peščeni odprti filtri (6). Voda iz obeh vodarn se zbira v glavnem vodohranu in vodohranu za lastno rabo, kateremu sledi skupna dezinfekcija z UV žarki, ter dodatek plinskega klora v omrežje.
Nova vodarna ima pred peščeno filtracijo še primarno ozonacijo kateri sledi še možnost filtracije preko aktivnega oglja (oglje se ne uporablja).

Sedimentacija

Surova voda, ki pride iz črpališča po cevovodu se pred usedalniki razdeli v novo (okrogel usedalnik) in staro vodarno (pravokotni usedalnik) v običajnem razmerju nova : stara = 1.3 : 1.2. V primeru vzdrževalnih del je to razmerje lahko drugačno.
Čeprav je črpana voda večidel časa obratovanja zelo bistra, so usedalnik in filtri vseskozi vključeni v postopek obdelave vode. Zaradi konfiguracije terena je v novi vodarni dinamični usedalnik, ki ga je možno spremeniti v pulzator, če bi se pokazala potreba po večji zmogljivosti. V usedalniku poteka sedimentacija, to je usedanje večjih delcev. V močnem deževju naraste motnost tudi nad 10 NTU. Če je trend naraščanja motnosti, kar se zgodi nekaj dni na leto, se prične dodajati Al-sulfat. Do vrednosti nekaj nad 3 NTU uspejo filtri očistiti vodo pod 0.4 NTU. Nad to vrednostjo se prične dodajanje koagulanta. Sedimentacijo s flokulacijo imata obe vodarni, v obeh je pri večjih pretokih zadrževalni čas dve uri.

usedalnik stara vodarna
 
usedalnik nova vodarna

Ozonacija

Ozonacija je v novi vodarni vgrajena pred peščenimi filtri, primarno zaradi onesnaženj vodnega vira Mrzlek ob morebitnih nesrečah. 800 m gorvodno struga reke Soče leži v prvem varstvenem pasu zajetja in je lahko v primerih ekološke nesreče zato ogroženo zajetje Mrzlek. Ozonacija se uporablja stalno do 0.25 mg O3/l vode v treh kontaktnih komorah. Reakcijski čas komor je 20 minut. Pri ozonaciji vedno najprej poteče oksidacija prisotnih kemičnih primesi. Po zaključeni oksidaciji šele steče dezinfekcija.

ozonacija 2
 
ozonacija

Peščeni filtri

Filtri obeh vodarn delujejo neprekinjeno. Stara vodarna ima tri okrogle odprte filtre skupne površine 90 m2. Višina kremenčevega peska v filternem polju je 120 cm različnih granulacij - od debelejše 5-100 mm do fine 0.3-1.2 mm. Hitrost filtracije je cca 1 m/h.
Nova vodarna ima tri podolgovate odprte filtre skupne površine 135 m2. Debelina kremenčevega peska je 120 cm, od debelejše 5-100 mm do fine 0.3-1.2 mm. Hitrost filtracije je od 0.6-3.0 m/h. Hitrosti filtracije nakazuje spodnjo mejo za hitre filtre oz. da obratujejo na zgornji pretočni hitrosti za počasne filtre, kar omogoča zelo dobro filtracijo. Kontinuirana meritev motnosti za filtri obeh vodarn je večinoma pod 0,2 NTU, v deževju ali ob pranju filtrov pa je nekoliko višja, le redko presega vrednost 0.5 NTU.

filtri stara vodarna
 
filtri nova vodarna

Filtracija z aktivnim ogljem (NI V UPORABI)

V novi vodarni sta za peščenimi filtri postavljena še dva filtra za aktivno oglje s skupno površino 90 m2, ki pa nista v uporabi. Granulirano aktivno oglje je v pripravi za vnos v filterna polja v primeru potrebe, da bi prišlo zaradi vplivov na vodozbirnem območju do prisotnosti povečanih koncentracij onesnaževal, na katere deluje aktivno oglje adsorbtivno ali pa za vezavo razgradnih produktov ozonacije oz za razgradnjo prostega ozona v primerih potrebe po povečanju doziranja.
Na osnovi ugotovitev, da negativni vplivi reke Soče na kvaliteto črpane vode Mrzleka v dosedanjih razmerah niso opaženi, glede na izboljšanje fizikalno-kemične kvalitete rečne vode, glede na oceno majhne možnosti take ekološke nesreče, ter glede na strokovno oceno Nacionalnega inštituta za varstvo okolja, o nepotrebnosti in nesmiselnosti stalne uporabe pri obstoječi kvaliteti vode, aktivno oglje ni dano v stalno uporabo. Iz istega razloga je tudi doziranje ozona minimalno (z osnovnim namenom da je sistem v teku) in s tem tudi ni potrebe po uničenju prostega ozona z aktivnim ogljem.

Glavni vodohran

Po filtraciji iz obeh vodarn se fizikalno očiščena voda zbira v skupen glavnem vodohranu (2000 m3), ki se nahaja v stari vodarni.


glavni vodohran


Nad vodarno pa je tudi manjši vodohran lastne rabe (200 m3), za uporabo vode v tehnološke namene.

Dezinfekcija vode

Primarna dezinfekcija vode, ki se obdeluje v novi vodarni, je opravljena v objektu za ozonacijo. Vendar le-ta nima končnega učinka, saj pride pri prehodu vode skozi peščene filtre do ponovne kontaminacije.
Na izhodnem cevovodu iz glavnega vodohrana v omrežje je UV dezinfektor. Sestavljen je iz treh vzporedno vezanih komor za UV dezinfekcijo. Vsaka komora ima 24 UV žarnic in merilec UV prepustnosti, kot zaščita za uspešno sevanje žarnic. Valovna dolžina UV svetlobe je med 200 in 280 nm. Intenziteta sevanja je min. 400J/m2, odvisno od pretoka in kvalitete vode. Pomembno je, da je UV dezinfekcija dimenzionirana z zadostno dozo sevanja, da uniči vse škodljive mikroorganizme. Prednosti te dezinfekcije so, da uničimo največ mikroorganizmov, ni možnosti predoziranja in izognemo se nastanku škodljivih snovi.

dezinfekcija 2
 
dezinfekcija 1

Pred doziranjem klora je na glavno iztočno cev montiran merilec pretoka, ki kaže povprečno letno vrednost 230-250 l/s. Za tem je montiran ventil za odvzem vzorca, kot prvo merilno mesto pitne vode iz vodarne.

Dezinfekcija s klorom

Ob vstopu pitne vode v omrežje zaradi stabilnosti vode v omrežju, dodajamo plinasti klor. Injektor in dvoje mešal, za dodatek klora, je montiran na iztočno cev po UV dezinfekciji. Po 20m od dozirnega mesta na iztočni cevi je postavljen analizator prostega klora, ki glede na izmerjeno vrednost avtomatsko dodaja v omrežje preostanek klora do vrednosti 0,30 mgCl2/l. Ta vrednost je v času poletne suše 0,33 mg/l, kar zagotavlja minimalno vrednost prostega klora pri najbolj oddaljenih porabnikih.


dezinfekcija


Center upravljanja

Vodarna ima center upravljanja, ki omogoča avtomatsko in ročno polautomatsko upravljanje in vodenje procesov z računalnika, ročno upravljanje osnovnih funkcij preko komandnega pulta ter klasično ročno upravljanje na posamezni napravi.

Spremljanje vseh tehničnih in tehnoloških meritev poteka na računalniku s programom urnih, dnevnih in mesečnih izpisov posameznih pomembnih vrednosti.

Vse pomembne meritve kot so nivoji vode in osnovni tehnološki parametri (motnost obdelane vode in prosti klor) so prikazane tudi na komandnem pultu, ki deluje tudi v primeru izpada električne napetosti cca 30 minut.
Vse merilne vrednosti, ko odstopajo od normativov, izpadi delovanja oz. napake naprav, sprožijo svetlobni in zvočni alarm na računalniku in komandnem pultu, pomembnejši dogodki pa tudi sireno.

center upravljanja