Vodovarstvena območja

• graditi nove objekte ali dograjevanje k obstoječim objektom,
  
• gojenje vseh vrst živali,
  
• uporaba biocidov, naravnih in umetnih gnojil,
  
• vsakršna dejavnost, ki bi ogrožala pitno vodo.
  

• dovoljena je novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti,
  
• dovoljena so le adaptacijska in vzdrževalna dela obstoječih objektov,
  
• dovoljen je razvoj čiste obrti,
  
• prepovedana je farmska reja živali, pri kateri nastaja tekoči gnoj-gnojevka;
• prepovedana je intenzivna živinoreja,
  prepovedano je skladiščenje nevarnih snovi, vključno nafte in naftnih derivatov.

• dovoljena je novogradnja le čiste industrije in obrti,
  
• prepovedano je odlaganje komunalnih in drugih odpadkov,
  
• kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja so dovoljene v obsegu, ki ne povzroča onesnaževanja podtalnih voda,
  
• gnojišča morajo biti vodonepropustna in pokrita s streho,
  
• gnojevko in gnojnico je treba odlagati na kmetijske površine v raztreseni obliki;
  
• tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena,
  
• dovoljenja je zmerna uporaba naravnih in umetnih gnojil,
  
• umetna dušična gnojila je dovoljeno uporabljati le v vegetacijski dobi,
  
• prepovedana je uporaba biocidov z dolgo razpadno dobo, med njimi pesticidov na bazi kloriranih ogljikovodikov, krezola in fenola,
  
• komunalne odpadne vode se morajo zbirati v troprekatnih greznicah ter odvajati preko irigacijskih cevi v tla. 

Varstveni pas Dol pri Čepovanu

Dne 26.11.1996 je bil sprejeti Odlok o določitvi varstvenih območij in ukrepov za zavarovanje območja črpališča in vodozbirnega območja kaptažne vrtine v Dolu pri Čepovanu (355-04/96).

(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

S tem odlokom se določijo naslednja varstvena območja:

- Najožje varstveno območje – 1.a cona ( ograjeno najožje območje okoli vrtine)
Je območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode.

Po pojavu onesnaževanja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodnih sistem, obsega območje okoli vodovodnega zajetja z radijem cca 10m okoli kaptažnega objekta ( cesta na zahodni strani je izvzeta).

V tem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljavcu vodovoda.

- Najožje varstveno območje – 1.b cona
Območje z najstrožjim režimom varovanja obsega območje z radijem cca 150 m okoli vrtine.

V tem območju poleg ukrepov 3. in 2. varstvenega območja velja še: prepovedana je nova stanovanjska in druga gradnja, izjemoma se dovoli nadomestna gradnja stanovanjske hiše pod pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ za okolje in prostor na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije, dovoljene so samo adaptacije obstoječih zgradb, ki ne ogrožajo podzemno vodo.

- Ožje varstveno območje – 2. Cona
Je območje s strogim režimom, ki obsega okolico vrtine ( 700 m proti severu, na vzhodu do vrha Kobilice, na jugu se spoji z že določenim 2. varstvenim območjem čepovanskih izvirov, na zahodu cca 600 m od vrtine do roka Čepovanske doline).

V tem območju je potrebno, poleg zahtev, ki veljajo za širše varstveno območje, upoštevati še:

• obstoječe in nove objekte je potrebno priključiti na vodotesno kanalizacijo z izlivom zunaj vodovarstvenega območja ali opremiti z nepropustnimi greznicami na praznjenje;
  
• prepovedano je skladiščenje nevarnih snovi, vključno nafte in naftnih derivatov, razen za potrebe ogrevanja lokalnega prebivalstva;
  
• prepovedana je sečnja gozda na golosek;
  
• prepovedana je rudarska dejavnost v peskokopu Dol pri Čepovanu;
  
• prepovedana je izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne vode, razen za potrebe vodovoda;
  
• dovoljenja je novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti;
  
• dovoljene so le adaptacijska in vzdrževalna dela obstoječih objektov;
  dovoljen je razvoj čiste obrti;

- Širše varstveno območje – 3. Cona
Je območje s sanitarnim režimom, ki obsega območje zaselkov Tesno, Tonelušče, Robe, Dol in Raven.

Tu veljajo naslednji ukrepi:

• prepovedano je odlaganje komunalnih in drugih odpadkov,
  
• dovoljena je novogradnja le čiste industrije in obrti,
  
• komunalno in tehnološko odpadno vodo je prepovedano odvajati v tla,
  
• prometnice, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podtalnice,
  
• dovoljena je taka reja živali, pri kateri je najvišja letna dopustna obremenitev tal površine 1 ha kmetijskih zemljišč enaka skupni količini hranil, ki se pridobi pri reji 2 GVŽ perutnine ( 1 GVŽ = 1 govedo = 8 prašičev pitancev = 200 kosov perutnine ),
  
• gnojišča morajo biti vodonepropustna in pokrita s streho in pravilno dimenzionirana,
  
• gnoj in gnojnico je treba odlagati na kmetijska zemljišča v raztreseni obliki;
  
• tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena,
  
• prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev ( pesticidov), ki so na seznamu prepovedanih kemičnih snovi za vodovarstvena območja ( negativna lista ),
  
• do objave negativne liste v Uradnem listu RS velja prepoved uporabe za naslednja fitofarmacevtska sredstva: azulam, atrazin, metalaksin, benalaksin in oksadiksil.
  

V tem varstvenem pasu veljajo poleg navedenih omejitev tudi omejitve glede transporta in skladiščenja nevarnih snovi širšega varovalnega pasu odloka o zaščiti vodnega zajetja Mrzlek in pravilnika o izvajanju tega odloka.

Varstveni pas Vitovlje

Dne 24.3.1994 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega izvira Vitovlje (355-9/89).

(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

S tem odlokom so določena naslednja območja:

- Najožji varstveni pas – cona1 z najstrožjim sanitarnim režimom, ki obsega najožje območje okoli izvira Vitovlje z oddaljenostjo približno 10 m od zajetja.

To območje mora bit ograjeno, označeno z nazivom objekta in z jasno oznako prepovedi vstopa znotraj ograjenega območja, ter namenjeno izključno dejavnosti za preskrbo s pitno vod in se uredi v park.

- Ožje varstveno območje – cona 2 s strogim sanitarnim režimom, ki obsega zakrasel apnenčev bloka vitovskega vrha in prepustne plasti breče v pasu širine 100 do 800 m in dolžine približno 900 m severovzhodno od zajetja.

Na tem območju veljajo naslednje omejitve in prepovedi:

• Poselitev in infrastruktura: prepovedane so vse novogradnje, izjemoma so dovoljene novogradnje in adaptacije infrastrukturnih objektov in naprav za lokalne potrebe, ki prispevajo k izboljšanju varstva podzemnih voda in hkrati pomenijo izboljšanje preskrbljenosti prebivalstva, prepovedana je novogradnja cest, izjemoma pa je dovoljena širitev obstoječih poti in kolovozov za lokalne potrebe, uporaba novih vodovodnih sistemov je dovoljena le ob vzporedni izgradnji naprav za zbiranje in odvod odpadnih voda, gradnja čistilnih naprav ni dovoljena, prepovedana je graditev novih pokopališč
• Kmetijstvo in gozdarstvo: dovoljena je gozdarska dejavnost ob upoštevanju varstva podzemne vode ( ustrezno ravnane z naftnimi derivati), prepovedana je sečnja na golosek, dovoljeno je gnojenje z naravnim gnojem v enkratnem odmerku 10t suhega zrelega gnoja/ha, izjemoma je dovoljena reja živine za lastne potrebe;
• Rudarstvo: pridobivanje rudnin ni dovoljeno
• Skladiščenje nevarnih snovi: prepovedana je gradnja vseh vrst skladišč nevarnih snovi, za oskrbo individualnih hiš se priporoča uporabo plina, izjemoma se dovoljuje izgradnja dvoplaščnih cistern do 50 m3 prostornine za kurilno olje.

- Širše varstveno območje – cona 3 s sanitarnim režimom, ki zajema območje pod robom Trnovske planote v pasu širine približno 600 m in dolžine približno 400 m severovzhodno od vodnega zajetja

Na tem območju veljajo naslednje omejitve in prepovedi:

• poselitev in infrastruktura:dovoljena je novogradnja in adaptacija objektov ob upoštevanju ukrepov za varovanje podzemne vode, dovoljenja je novogradnja lokalnih cest, dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav za lokalne potrebe, uporaba novih vodovodnih sistemov je dovoljena ob vzporedni izgradnji sistemov za odvod in čiščenje odplak, dovoljena je gradnja manjših čistilnih naprav za lokalne potrebe, izjemoma se dovoljuje graditev pokopališč;
• kmetijstvo in gozdarstvo: dovoljena je gradnja hlevov z do 50 glav govedi oz. ekvivalentnega števila drugih živali ob upoštevanju ukrepov varstva podzemnih voda, dovoljeno je gnojenje z naravnim gnojem v enkratnem odmerku 20t suhega zrelega gnoja/ha ali umetnimi gnojili do 1200 kg NPK gnojila/ha; dovoljeno je razprševanje gnojevke v količinah do 20 m3/ha; prepovedana je uporaba težko razgradljivih rastlinskih zaščitnih sredstev na bazi kloriranih ogljikovodikov, živega srebra, krezola in fenola.
• Rudarstvo: dovoljeno je pridobivanje rudnin za lokalne potrebe,
• Industrija in obrt: dovoljen je razvoj dejavnosti, ki v svojem tehnološkem procesu ne uporablja snovi, ki bi utegnile ogrožati kakovost podzemne vode
• Promet: prepovedan je tranzitni promet z nevarnimi snovmi
• Skladiščenje nevarnih snovi: izjemoma je dovoljenja gradnja skladišč nevarnih snovi za lokalne potrebe, za individualna kurišča se priporoča uporabo plina, sicer pa je dovoljenja izgradnja dvoplaščnih cistern do 5 m3 volumna za kurilno olje
• Ravnanje z odpadki: obvezna je vključitev v organiziran sistem zbiranja odpadkov, prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov in gradnja odlagališč, izjemoma je dovoljeno odlaganje odvečnega gradbenega materiala na zato posebej določena mesta.

Varstveni pas Osek

Dne 22.4.1999 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih območij in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja vodovoda Osek (324-01-1/99).

(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

Vodovarstveni prostor obsega:

- Najožje varstveno območje – 1.a cona z najstrožjim režimom varovanja ( ograjeno območje vodarne)
To je območje, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode.

Po pojavu onesnaženja ni možno preprečiti vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.

Obsega območje v neposredni bližini vodovodnega objekta, v radiusu do 20 m okoli objekta zajetja. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljavcu vodovoda.

V tem območju so prepovedane vse dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.

- Ožje varstveno območje – 2.cona s strogim režimom varovanja obsega prostor, s katerega je možno direktno onesnaženje podtalnice.

Obsega območje ledinskih imen Velika ravna, Rodne, Grohovci,

Na križcu, Mali Kucelj in Za Kucljem. Na vzhodu in jugovzhodu sega do meje z občino Ajdovščina.

- Širše varstveno območje – 3.cona s sanitarnim režimom varovanja obsega območje jugozahodno pobočje Čavna, ki na vzhodu in jugovzhodu sega do občinske meje.

V širšem in ožjem varstvenem območju so prepovedane naslednje aktivnosti:

• prepovedano je odlaganje ali skladiščenje komunalnih, industrijskih in nevarnih snovi in odpadkov,
  
• prepovedano je odvajanje komunalnih in tehnoloških voda v tla,
  
• prepovedano je graditi nove stanovanjske zgradbe, industrijske, energetske in servisne obrate, objekte kmetijske pridelave in predelave ter prometnice,
  
• prepovedan je izkop materiala in matične kamnine iz tal,
  
• prepovedana je gradnja pokopališč,
  
• prepovedano je intenzivno kmetijstvo, 
• prepovedano je gnojenje in golosek.

Pretežni del vodovarstvenega prostora (celotno širše in del ožjega varstvenega območja) spada v krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda. Na tem območju je treba ohranjati naravno stanje okolja.

Varstveni pas Lokatonca pri Grgarju

  (Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)