OBVESTILO STRANKAM




Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. sporočajo, da v skladu s preventivnimi  ukrepi za zaščito pred širjenjem virusa Coronavirus (COVID-19), ter priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in usmeritvami Vlade Republike Slovenije do preklica uvedli naslednje ukrepe:
  • strank na sedežu podjetja ne sprejemamo;
  • odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu;
  • odpoved gradnje vodovodnih priključkov;
  • odpoved vseh storitev strankam; 
  • vloge strank sprejemamo zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti.

Za vas smo dosegljivi na:
  • preko navadne pošte: Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1B, 5000 Nova Gorica;
  • na elektronskem naslovu: #EM#696f646c44736f6c25676d257f64#EM#
  • za sporočanje okvar so dežurne številke.

Podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. opravlja nujna dela pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo  ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v vseh petih občinah.

Hvala za razumevanje!


Naše dejavnosti

Vodovarstvena območja

Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim.
Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.
Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju.

vodovarstvena območja VIK NG
Vodovarstvena območja (Vir: Direkcija RS za vode)

Varstveni pas Mrzlek


Dne 17.7.1984 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici v katerem so določeni varstveni pasovi, varovalna območja in varstveni ukrepi za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode zajetja Mrzlek pred onesnaževanjem.

Varstveni pas Mrzlek
(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

Varstveno območje vodnega zajetja Mrzlek zajema:

1. najožji varstveni pas z najstrožjimi varstvenimi ukrepi, ki obsega območje neposredne zaščite vodnega zajetja (del območja v k.o. Solkan z obstoječo hišo, odsek reke Soče ter regionalne ceste).

V tem pasu veljajo sledeče zahteve in omejitve:
  • celotno območje mora biti ograjeno z zaščitno ograjo ter označeno z opozorilnimi tablami,
  • v tem pasu ni dovoljena uporaba, niti skladiščenje biocidov, naravnih in umetnih gnojil, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi, razen dnevne zaloge maziv in goriv za potrebe črpališča
  • odpadne vode vseh objektov se morajo zbirati v vodonepropustnih greznicah na izpraznjenje;
  • na odseku regionalne ceste oziroma na območju celotnega varstvenega pasu, je prepovedano ustavljanje,
  • cestišče mora biti na celotni dolžini zavarovano pred izlitjem in pronicanjem nevarnih tekočin proti zajetju po 1. stopnji zaščite,
  • v tem varstvenem pasu je dovoljeno redno vzdrževanje ceste.

2. ožji varstveni pas s strogimi varstvenimi ukrepi, ki obsega bližnje kraško zaledje in so vključena naslednja naselja in zaselki: Šmaver, Podsabotin, Posenica, Novo mesto, Dol (Žičnica, Skalnica), Zagomila, Grgar, Britof, Dol, Slatna, Zagorje, Škrli, Baske, Vodice, Ravnica, Most, Sedovec, Draga, Pri peči, Slemnar, Fobca, Bitež.

V tem varstvenem pasu je PREPOVEDANO:
  • odlagati komunalne odpadke naselij Grgar in Ravnica na območju tega pasu. Komunalne odpadke odvaža za to pooblaščena komunalna organizacija na mestno odlagališče.
  • Gradnja ponikovalnic je prepovedana,
  • Prepovedan je transport in skladiščenje nevarnih snovi, razen za potrebe območja, kar izhaja iz 10. člena tega odloka,
  • Prepovedana je gradnja novih skladišče nevarnih snovi, vključno z nafto in tekoče naftne derivate. Obstoječe posamezne cisterne morajo biti zavarovane po 1. stopnji zaščite, največja prostornina je lahko 5m3, skupna prostornina skladišča pa je lahko največ 10 m3. Tehnični pregledi teh skladišč morajo biti opravljeni vsaj vsaki 2 leti.
  • Prepovedana je uporaba biocidov z dolgo razpadno dobo, med njimi pesticidov na bazikloriranih ogljikovodikov, krezola in fenola
  • Prekomerno onesnažene odpadne vode obstoječe industrije in obrti je treba zbirati in odvažati izven celotnega varstvenega območja,
  • Prepovedano je odlagati in nepravilno skladiščiti nevarne snovi in odpadke.

V tem pasu je pod spodaj navedenimi pogoji DOVOLJENO:
  • novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi akti,
  • adaptacija obstoječih objektov pod pogojem, da se s tem ne onesnažuje vode in podtalje,
  • razvoj čiste industrije in obrti,
  • kmetijstvo in gozdarstvo sta dovoljeni dejavnosti v obsegu, ki ne povzroča onesnaževanja voda podtalja,
  • v tem pasu je dovoljenja reja 1,5 glave goveje živine na ha, 6 prašičev pitancev na ha oz. 0,8 plemenskih svinj na ha. Industrijska proizvodnja perutnine se dovoljuje le pod pogoji iz 5. člena tega odloka. Reja drobnice je dovoljena dejavnost.
  • Za naselji Grgar in Ravnica je treba urediti zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu s sanacijskim programom.
  • Do izgradnje kanalizacije s čistilno napravo je dovoljena gradnja troprekatnih greznic z irigacijo v tla,
  • Odpadni gradbeni in nasipni material je dovoljeno odlagati na za to določeno lokacijo,
  • Gnojišča morajo biti vodonepropustna in pravilno dimenzionirana,
  • Dovoljena je zmerna uporaba naravnih in umetnih gnojil v enkratnem odmerku v povprečju do 600 kg NPK gnojila na hektar ali do 10t suhega zrelega gnoja na hektar ali do 10m3 gnojevke na hektar. Umetna gnojila je dovoljeno uporabljati le v vegetacijski dobi.
  • Suhi gnoj je treba pri odvozu na kmetijsko površino takoj raztrositi. Gnojevko in gnojnico je treba razprševati. Tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena.
  • Padavinske vode z večjih asfaltiranih površin, kje je nevarnost razlitja olj, smejo ponikati le preko lovilca maščob.

3. širši varstveni pas s posebnimi varstvenimi ukrepi, ki obseda glavno kraško zaledje in so vključena naslednja naselja in zaselki: Ravne, Kuk, Dragovica, Zabrdo, Bate, Čefarinovšče, Jeleršče, Humarji, Madoni, Ježevec, Sveto, Sedevčiči, Podlaka, Pečlini, Fobški kal, Podgozd, Trnjevo, Kanalski vrh, Breg, Biskovec, Krvavec, Kuščari, Lohke, Mokrini, Ravne, Nemci, Trnovo, Globoko, Rijavci, Rezija, Trpinovšče, Cvetrež, Voglarji, Laz, Zavrh, kolenci, Lipušček, Lavtence, Gorjupi, Podhotejšče, Puštale, Lokve.


4. vplivni varstveni pas s posebnimi varstvenimi ukrepi, s katerimi se podzemne vode delno usmerjajo proti Mrzleku, delno pa v druge izvire na obrobju Banjške planote in Trnovskega gozda.
V vplivni varstveni pas so vključena naslednja naselja in zaselki: Brinovec, Črna gora, Gorica, Grosarji, Huda južna, Kredarji, Murovec, Matički, Mokrin, Rožna dolina, Mederje, Mešelini, Pri cerkvi, Kovšče, Čepovan, Robe, Ravan, Tesno, Kačja draga, Mlači Laz, Lazna in nekateri drugi zaselki v skladu s pregledno karto.

V širšem in vplivnem pasu je PREPOVEDANO:
  • Gradnja ponikovalnic
  • je transport in skladiščenje nevarnih snovi, razen za potrebe območja, kar izhaja iz 10. člena tega odloka
  • Prepovedana je uporaba biocidov z dolgo razpadno dobo, med njimi pesticidov na bazikloriranih ogljikovodikov, krezola in fenola
  • Prepovedano je odlagati in nepravilno skladiščiti nevarne snovi in odpadke
V širšem in vplivnem varstvenem pasu je pod spodaj navedenimi pogoji DOVOLJENO:
  • novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi akti,
  • adaptacija obstoječih objektov pod pogojem, da se s tem ne onesnažuje vode in podtalje,
  • razvoj čiste industrije in obrti,
  • kmetijstvo in gozdarstvo sta dovoljeni dejavnosti v obsegu, ki ne povzroča onesnaževanja voda podtalja,
  • komunalne odpadke in odpadni gradbeni in nasipni material je dovoljeno odlagati na za to urejeno krajevno odlagališče,
  • dovoljena je gradnja troprekatnih greznic z irigacijo v tla,
  • gnojišča morajo biti vodonepropustna in pravilno dimenzionirana,
  • Gnojevko in gnojnico je treba razprševati. Tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena.
  • Dovoljena je zmerna uporaba naravnih in umetnih gnojil v enkratnem odmerku v povprečju do 600 kg NPK gnojila na hektar ali do 10t suhega zrelega gnoja na hektar ali do 10m3 gnojevke na hektar. Umetna dušična gnojila je dovoljeno uporabljati le v vegetacijski dobi.
  • Padavinske vode iz večjih asfaltiranih površin, kjer je nevarnost razlitja olj, smejo ponikati le preko lovilca maščob ( dvorišča, industrijska parkirišča)
  • Možna je rekreacija in turistična dejavnost pod pogojem, da ne onesnažuje podzemnih voda in podtalja.
  • Gradnja cistern z največjo dovoljeno prostornino za skladiščenje tekočih goriv in nevarnih snovi do 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča pa do 50 m3. Zavarovanje mora biti izvedeno po 1. stopnji zaščite.
Na podlagi o odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči je bil dne 25.12.1984 sprejet tudi Pravilnik o izvajanju odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči.


Varstveni pas zajetja vodovod Čepovan – Lokve


Dne 30.10.1985 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja vodovoda Čepovan – Lokve (324-9/83). S tem odlokom se določajo varstveni pasovi črpališča in vodozbirnega območja obeh zajetij ter ukrepi za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode vodovoda Čepovan-Lokve.

Varstveni pas Čepovan Lokve
(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

Varstveno območje zajetij vodovoda je razdeljeno na:

- najožji varstveni pas, ki obsega 100-metrsko zaledje vsakega od obeh zajetij, sta dve stanovanjski hiši in odcep ceste Čepovan – Most na Soči.
Tu veljajo najstrožji varstveni ukrepi.
Na neograjenem delu najožjega varstvenega pasu je PREPOVEDANO:
  • graditi nove objekte ali dograjevanje k obstoječim objektom,
  • gojenje vseh vrst živali,
  • uporaba biocidov, naravnih in umetnih gnojil,
  • vsakršna dejavnost, ki bi ogrožala pitno vodo.
Vse komunalne odpadne vode od obstoječih objektov v tem območju je treva zbirati v vodonepropustnih greznicah in jih pravočasno odstranjevati.

- Ožji varstveni pas, ki obsega 700-metrski pas v zaledju obeh izvirov, mednje spadajo zaselki Močila, Podlaznar in Drage.
Tu veljajo strogi varstveni ukrepi.
Poleg zahtev, ki veljajo za širše območje, je treba upoštevati še:
  • dovoljena je novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti,
  • dovoljena so le adaptacijska in vzdrževalna dela obstoječih objektov,
  • dovoljen je razvoj čiste obrti,
  • prepovedana je farmska reja živali, pri kateri nastaja tekoči gnoj-gnojevka;
  • prepovedana je intenzivna živinoreja,
    prepovedano je skladiščenje nevarnih snovi, vključno nafte in naftnih derivatov.
- Širši varstveni pas, ki obsega celotno kraško hidrografsko zaledje obeh izvirov v obsegu 2 km, razen zemljišč, ki ležijo v tem obsegu, nižje od obeh rezervoarjev. V ta pas spadajo zaselki: Tesno, Tonelušče, Robe, Dol in Raven.
Tu veljajo posebni varstveni ukrepi:
  • dovoljena je novogradnja le čiste industrije in obrti,
  • prepovedano je odlaganje komunalnih in drugih odpadkov,
  • kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja so dovoljene v obsegu, ki ne povzroča onesnaževanja podtalnih voda,
  • gnojišča morajo biti vodonepropustna in pokrita s streho,
  • gnojevko in gnojnico je treba odlagati na kmetijske površine v raztreseni obliki;
  • tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena,
  • dovoljenja je zmerna uporaba naravnih in umetnih gnojil,
  • umetna dušična gnojila je dovoljeno uporabljati le v vegetacijski dobi,
  • prepovedana je uporaba biocidov z dolgo razpadno dobo, med njimi pesticidov na bazi kloriranih ogljikovodikov, krezola in fenola,
  • komunalne odpadne vode se morajo zbirati v troprekatnih greznicah ter odvajati preko irigacijskih cevi v tla. 

V tem varstvenem pasu veljajo poleg navedenih omejitev tudi omejitve glede transporta in skladiščenja nevarnih snovi širšega varovalnega pasu odloka o zaščiti vodnega zajetja Mrzlek in pravilnika o izvajanju tega odloka.

Za varstvene pasove velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetja. Vse prepovedi, ki veljajo za neko zunanje varstveno območje, veljajo za vsa znotraj njega ležeča območja.


Varstveni pas Dol pri Čepovanu

Dne 26.11.1996 je bil sprejeti Odlok o določitvi varstvenih območij in ukrepov za zavarovanje območja črpališča in vodozbirnega območja kaptažne vrtine v Dolu pri Čepovanu (355-04/96).

Varstveni pas Dol pri Čepovanu
(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

S tem odlokom se določijo naslednja varstvena območja:

- Najožje varstveno območje – 1.a cona ( ograjeno najožje območje okoli vrtine)
Je območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode.

Po pojavu onesnaževanja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodnih sistem, obsega območje okoli vodovodnega zajetja z radijem cca 10m okoli kaptažnega objekta ( cesta na zahodni strani je izvzeta).

V tem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljavcu vodovoda.

- Najožje varstveno območje – 1.b cona
Območje z najstrožjim režimom varovanja obsega območje z radijem cca 150 m okoli vrtine.

V tem območju poleg ukrepov 3. in 2. varstvenega območja velja še: prepovedana je nova stanovanjska in druga gradnja, izjemoma se dovoli nadomestna gradnja stanovanjske hiše pod pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ za okolje in prostor na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije, dovoljene so samo adaptacije obstoječih zgradb, ki ne ogrožajo podzemno vodo.

- Ožje varstveno območje – 2. Cona
Je območje s strogim režimom, ki obsega okolico vrtine ( 700 m proti severu, na vzhodu do vrha Kobilice, na jugu se spoji z že določenim 2. varstvenim območjem čepovanskih izvirov, na zahodu cca 600 m od vrtine do roka Čepovanske doline).

V tem območju je potrebno, poleg zahtev, ki veljajo za širše varstveno območje, upoštevati še:
  • obstoječe in nove objekte je potrebno priključiti na vodotesno kanalizacijo z izlivom zunaj vodovarstvenega območja ali opremiti z nepropustnimi greznicami na praznjenje;
  • prepovedano je skladiščenje nevarnih snovi, vključno nafte in naftnih derivatov, razen za potrebe ogrevanja lokalnega prebivalstva;
  • prepovedana je sečnja gozda na golosek;
  • prepovedana je rudarska dejavnost v peskokopu Dol pri Čepovanu;
  • prepovedana je izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne vode, razen za potrebe vodovoda;
  • dovoljenja je novogradnja stanovanjskih objektov v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti;
  • dovoljene so le adaptacijska in vzdrževalna dela obstoječih objektov;
    dovoljen je razvoj čiste obrti;

- Širše varstveno območje – 3. Cona
Je območje s sanitarnim režimom, ki obsega območje zaselkov Tesno, Tonelušče, Robe, Dol in Raven.
Tu veljajo naslednji ukrepi:
  • prepovedano je odlaganje komunalnih in drugih odpadkov,
  • dovoljena je novogradnja le čiste industrije in obrti,
  • komunalno in tehnološko odpadno vodo je prepovedano odvajati v tla,
  • prometnice, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podtalnice,
  • dovoljena je taka reja živali, pri kateri je najvišja letna dopustna obremenitev tal površine 1 ha kmetijskih zemljišč enaka skupni količini hranil, ki se pridobi pri reji 2 GVŽ perutnine ( 1 GVŽ = 1 govedo = 8 prašičev pitancev = 200 kosov perutnine ),
  • gnojišča morajo biti vodonepropustna in pokrita s streho in pravilno dimenzionirana,
  • gnoj in gnojnico je treba odlagati na kmetijska zemljišča v raztreseni obliki;
  • tovrstno gnojenje je prepovedano, ko je zemlja zmrznjena ali močno izsušena,
  • prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev ( pesticidov), ki so na seznamu prepovedanih kemičnih snovi za vodovarstvena območja ( negativna lista ),
  • do objave negativne liste v Uradnem listu RS velja prepoved uporabe za naslednja fitofarmacevtska sredstva: azulam, atrazin, metalaksin, benalaksin in oksadiksil.
V tem varstvenem pasu veljajo poleg navedenih omejitev tudi omejitve glede transporta in skladiščenja nevarnih snovi širšega varovalnega pasu odloka o zaščiti vodnega zajetja Mrzlek in pravilnika o izvajanju tega odloka.


Varstveni pas Vitovlje

Dne 24.3.1994 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega izvira Vitovlje (355-9/89).

Varstveni pas Vitovlje
(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

S tem odlokom so določena naslednja območja:

- Najožji varstveni pas – cona1 z najstrožjim sanitarnim režimom, ki obsega najožje območje okoli izvira Vitovlje z oddaljenostjo približno 10 m od zajetja.
To območje mora bit ograjeno, označeno z nazivom objekta in z jasno oznako prepovedi vstopa znotraj ograjenega območja, ter namenjeno izključno dejavnosti za preskrbo s pitno vod in se uredi v park.

- Ožje varstveno območje – cona 2 s strogim sanitarnim režimom, ki obsega zakrasel apnenčev bloka vitovskega vrha in prepustne plasti breče v pasu širine 100 do 800 m in dolžine približno 900 m severovzhodno od zajetja.

Na tem območju veljajo naslednje omejitve in prepovedi:
  • Poselitev in infrastruktura: prepovedane so vse novogradnje, izjemoma so dovoljene novogradnje in adaptacije infrastrukturnih objektov in naprav za lokalne potrebe, ki prispevajo k izboljšanju varstva podzemnih voda in hkrati pomenijo izboljšanje preskrbljenosti prebivalstva, prepovedana je novogradnja cest, izjemoma pa je dovoljena širitev obstoječih poti in kolovozov za lokalne potrebe, uporaba novih vodovodnih sistemov je dovoljena le ob vzporedni izgradnji naprav za zbiranje in odvod odpadnih voda, gradnja čistilnih naprav ni dovoljena, prepovedana je graditev novih pokopališč
  • Kmetijstvo in gozdarstvo: dovoljena je gozdarska dejavnost ob upoštevanju varstva podzemne vode ( ustrezno ravnane z naftnimi derivati), prepovedana je sečnja na golosek, dovoljeno je gnojenje z naravnim gnojem v enkratnem odmerku 10t suhega zrelega gnoja/ha, izjemoma je dovoljena reja živine za lastne potrebe;
  • Rudarstvo: pridobivanje rudnin ni dovoljeno
  • Skladiščenje nevarnih snovi: prepovedana je gradnja vseh vrst skladišč nevarnih snovi, za oskrbo individualnih hiš se priporoča uporabo plina, izjemoma se dovoljuje izgradnja dvoplaščnih cistern do 50 m3 prostornine za kurilno olje.

- Širše varstveno območje – cona 3 s sanitarnim režimom, ki zajema območje pod robom Trnovske planote v pasu širine približno 600 m in dolžine približno 400 m severovzhodno od vodnega zajetja

Na tem območju veljajo naslednje omejitve in prepovedi:
  • poselitev in infrastruktura:dovoljena je novogradnja in adaptacija objektov ob upoštevanju ukrepov za varovanje podzemne vode, dovoljenja je novogradnja lokalnih cest, dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav za lokalne potrebe, uporaba novih vodovodnih sistemov je dovoljena ob vzporedni izgradnji sistemov za odvod in čiščenje odplak, dovoljena je gradnja manjših čistilnih naprav za lokalne potrebe, izjemoma se dovoljuje graditev pokopališč;
  • kmetijstvo in gozdarstvo: dovoljena je gradnja hlevov z do 50 glav govedi oz. ekvivalentnega števila drugih živali ob upoštevanju ukrepov varstva podzemnih voda, dovoljeno je gnojenje z naravnim gnojem v enkratnem odmerku 20t suhega zrelega gnoja/ha ali umetnimi gnojili do 1200 kg NPK gnojila/ha; dovoljeno je razprševanje gnojevke v količinah do 20 m3/ha; prepovedana je uporaba težko razgradljivih rastlinskih zaščitnih sredstev na bazi kloriranih ogljikovodikov, živega srebra, krezola in fenola.
  • Rudarstvo: dovoljeno je pridobivanje rudnin za lokalne potrebe,
  • Industrija in obrt: dovoljen je razvoj dejavnosti, ki v svojem tehnološkem procesu ne uporablja snovi, ki bi utegnile ogrožati kakovost podzemne vode
  • Promet: prepovedan je tranzitni promet z nevarnimi snovmi
  • Skladiščenje nevarnih snovi: izjemoma je dovoljenja gradnja skladišč nevarnih snovi za lokalne potrebe, za individualna kurišča se priporoča uporabo plina, sicer pa je dovoljenja izgradnja dvoplaščnih cistern do 5 m3 volumna za kurilno olje
  • Ravnanje z odpadki: obvezna je vključitev v organiziran sistem zbiranja odpadkov, prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov in gradnja odlagališč, izjemoma je dovoljeno odlaganje odvečnega gradbenega materiala na zato posebej določena mesta.

Varstveni pas Osek


Dne 22.4.1999 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih območij in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja vodovoda Osek (324-01-1/99).

Varstveni pas Osek
(Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

Vodovarstveni prostor obsega:

- Najožje varstveno območje – 1.a cona z najstrožjim režimom varovanja ( ograjeno območje vodarne)
To je območje, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode.
Po pojavu onesnaženja ni možno preprečiti vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Obsega območje v neposredni bližini vodovodnega objekta, v radiusu do 20 m okoli objekta zajetja. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljavcu vodovoda.

V tem območju so prepovedane vse dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.

- Ožje varstveno območje – 2.cona s strogim režimom varovanja obsega prostor, s katerega je možno direktno onesnaženje podtalnice.
Obsega območje ledinskih imen Velika ravna, Rodne, Grohovci,
Na križcu, Mali Kucelj in Za Kucljem. Na vzhodu in jugovzhodu sega do meje z občino Ajdovščina.

- Širše varstveno območje – 3.cona s sanitarnim režimom varovanja obsega območje jugozahodno pobočje Čavna, ki na vzhodu in jugovzhodu sega do občinske meje.

V širšem in ožjem varstvenem območju so prepovedane naslednje aktivnosti:
  • prepovedano je odlaganje ali skladiščenje komunalnih, industrijskih in nevarnih snovi in odpadkov,
  • prepovedano je odvajanje komunalnih in tehnoloških voda v tla,
  • prepovedano je graditi nove stanovanjske zgradbe, industrijske, energetske in servisne obrate, objekte kmetijske pridelave in predelave ter prometnice,
  • prepovedan je izkop materiala in matične kamnine iz tal,
  • prepovedana je gradnja pokopališč,
  • prepovedano je intenzivno kmetijstvo, 
  • prepovedano je gnojenje in golosek.

Pretežni del vodovarstvenega prostora (celotno širše in del ožjega varstvenega območja) spada v krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda. Na tem območju je treba ohranjati naravno stanje okolja.

Varstveni pas Lokatonca pri Grgarju

Dne 22.4.1999 je bil sprejet Odlok o določitvi varstvenih območij in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Lokatonca pri Grgarju (324-03-2/99).

Varstveni pas Lokatonca
  (Vir: Atlas Voda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode)

Vodovarstveni prostor obsega:

- Najožje varstveno območje – 1.a cona z najstrožjim režimom varovanja ( ograjeno območje vodarne) je območje, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode.
Po pojavu onesnaženja ni možno preprečiti vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Obsega območje v neposredni bližini vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljavcu vodovoda.
V tem območju so prepovedane vse dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.

- Ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom varovanja obsega prostor, s katerega je možno direktno onesnaženje podtalnice.
Obsega parcele v k.o. Grgar: 3036/5, 3039, 3040, 3041, 3073, 3087, 3086, ter del parcele št. 3088, ki meji s širšim varstvenim območjem.

- Širše varstveno območje – 3. cona s sanitarnim režimom varovanja
To območje obsega jugovzhodno pobočje Skalnice in sicer naslednje parcele v k.o. Grgar: 3112, 3092, 3091, 3090, 3089, 3085, 3084, 3042, 3043, 3045, 3046, 3047, 3048, 3093/2, 3093/1, 3076, 3077, 3078, 3079/1, 3079/2, 3079/3, 3079/4, 3080, 3081, 3083.
Zajeta sta tudi del parcele št. 3088 in del poti (št. 3030).

V širšem in ožjem varstvenem območju so prepovedane naslednje aktivnosti:
  • prepovedano je odlaganje ali skladiščenje komunalnih, industrijskih in nevarnih snovi in odpadkov,
  • prepovedano je odvajanje komunalnih in tehnoloških voda v tla,
  • prepovedano je graditi nove stanovanjske zgradbe, industrijske, energetske in servisne obrate, ter prometnice,
  • prepovedan je izkop materiala in matične kamnine iz tal,
  • prepovedana je gradnja pokopališč,
  • prepovedano je intenzivno kmetijstvo,
  • prepovedan je golosek.

Zajetje leži znotraj ožjega varstvenega območja zajetja Mrzlek. Tako je treba, poleg ukrepov za zavarovanje lokalnega vira, upoštevati tudi ukrepe za zavarovanje zajetja Mrzlek.

Celoten vodovarstveni prostor spada v območje Skalnice, ki je zavarovano območje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti (Uradno glasilo št. 8, Nova Gorica, 20.8.1985).

Zavarovano območje obsega vrhove in pobočja na levem bregu Soče. Za Skalnico so po poleg botaničnih in favnističnih posebnosti značilni tudi številni površinski in podzemni geomorfološki pojavi.

Zajetje Lokatonca leži v plitvi grapi desnega pritoka potoka Slatne, ki je zaradi številnih hidroloških posebnosti razglašen za naravni spomenik.

Na tem območju je treba ohranjati naravno stanje okolja.